Žiga Mravljak: »Naša glavna naloga je razvoj igralcev«

V tekmovalni sezoni 2018/19 smo Žigo Mravljaka lahko videli praktično povsod. Sezono je začel na klopi mladinske ekipe Petrol Olimpije in Petrol Olimpije mladih, sledilo je obdobje, ko je člansko moštvo vodil v prvem delu Lige Nova KBM, sezono pa je sklenil kot pomočnik glavnega trenerja Zmajev, Jureta Zdovca.

Žiga Mravljak ima za seboj izjemno pesto in zanimivo tekmovalno sezono 2018/19. Po tem, ko se je v Ljubljano vrnil kot glavni trener mladinske ekipe in Petrol Olimpije mladih, je v decembru prevzel tudi vodenje članske ekipe Zmajev v prvem delu državnega prvenstva, sezono pa je sklenil na klopi članske ekipe, kot eden izmed treh pomočnikov Jureta Zdovca.

»Kot glavni trener oziroma kot pomočnik glavnega trenerja, v vseh tekmovanjih, skupaj s prijateljskimi tekmami in mednarodnimi turnirji, sem v tej sezoni sodeloval na več kot 80 tekmah,« uvodoma pove Mravljak, ob tem pa se ozre na začetek sezone: »Vodja ekip mlajših starostnih kategorij Petrol Olimpije, Lojze Šiško, je pred poletjem izrazil željo, da se vrnem v klub, takrat pa se je govorilo zgolj o vodenju mladinske ekipe ter o vodenju ekipe Petrol Olimpije mladi, ki je pred začetkom sezone znova zaživela. Na koncu se je zgodilo vse drugo, toda ne glede na vse, je za nami izjemno uspešna sezona. Najbolj pomembno je, da so vsi mladi igralci napravili korak naprej, hkrati pa smo s skupnimi močmi postavili mladinski pogon nazaj na noge.«

Z mladinci do tretjega mesta v državnem prvenstvu

Prav v mlajših starostnih kategorijah je Mravljak s svojima ekipama dosegel največje uspehe mladinskih moštev v zadnjih sezonah. Z ekipo U19 je sezono sklenil na tretjem mestu, Petrol Olimpija mladi pa so se uspeli prebiti iz 4. SKL v 3. SKL in to po tem, ko je bil ustroj druge članske ekipe pred začetkom sezone postavljen prvič po nekaj letih neobstoja.

»V prvem delu mladinske sezone smo imeli ogromno težav s poškodbami. Iz danih okoliščin smo potegnili največ, kar smo lahko. Izkoristili smo dejstvo, da je ekipa nastopala tudi v 4. SKL, kjer so bile tekme fizično bolj zahtevne. Igralci, ki morda, če bi se prebili med najboljše ekipe mladinske sezone v drugem delu, ne bi dobili dovolj priložnosti za igro in s tem možnosti za razvoj, so dobili prepotrebne izkušnje. Prebili smo se na finalni turnir in minute enakomerno porazdelili med igralce,« o mladinski sezoni pove Mravljak. Za mesto na finalnem turnirju so se Zmajčki najprej udarili s Slovanom na kvalifikacijski tekmi, nato v četrtfinalu ugnali novomeško Krko, v polfinalu pa izgubili proti gostiteljem turnirja, Hopsom s Polzele. Na tekmi za tretje mesto so nato v ljubljanskem obračunu premagali Ilirijo. »Morda sem na polfinalni tekmi s Hopsi doživel največje razočaranje nad ekipo v celotni sezoni. Menil sem, da smo, kljub vsemu, kar se nam je dogajalo tekom sezone, bili sposobni zaigrati bolje in se prebiti v finale. Razžalostilo me ni to, kar so fantje prikazali na igrišču, ampak ostale, obstranske stvari, o katerih nima smisla izgubljati besed. Dejanja izven igrišča so na koncu odločila zmagovalca polfinala. Tudi štab, z menoj na čelu, bi verjetno veliko zadev spremenil, če bi morali to tekmo še enkrat odigrat. Enostavno nam ni uspelo ustaviti igralca, ki je bil verjetno najbolj vroč na zaključnem turnirju, Nika Dragana, in če bi hitreje odreagirali na določene situacije, bi se polfinalna tekma s Polzelčani verjetno drugače odvila. Na tekmi za tretje mesto smo pokazali pravi obraz in zasluženo osvojili tretje mesto. Če se bomo vsi skupaj nekaj naučili iz te sezone, bo to super.«

Po letih neobstoja Petrol Olimpija mladi v eni sezoni skočili v 3. SKL

Ob tem zagotovo ne gre spregledati nastopov mladih Zmajev v 4. SKL, kjer je bil glavni cilj ekipe znan že pred začetkom sezone: napredovati iz tekme v tekmo in se prebiti v 3. SKL. Kljub manjšim pretresom je Petrol Olimpiji mladim to tudi uspelo.

»4. SKL nam je dala ogromno. Rastli smo skozi celotno tekmovanje in verjetno so prav nastopi v 4. SKL razlog, da so fantje do 17. leta tudi osvojili naslov državnega prvaka. Za seboj so imeli veliko število tekem, ki so bile fizično veliko bolj zahtevne, kot tiste v mlajših starostnih kategorijah, to pa jim je zagotovo koristilo. Ob koncu smo imeli malo smole, pri boju za prvo mesto v 4. SKL, a vedeli smo, da tako prvo, kot tudi drugo mesto vodita v 3. SKL. Zadnjo tekmo sezone v Cerknici, ki je tudi odločala o končnem prvem mestu, smo odigrali brez nosilcev igre, saj so vsi nastopali na zaključnem turnirju kadetskega državnega prvenstva. Kljub temu smo dosegli glavni cilj in fantom v prihodnji sezoni omogočili višji rang tekmovanja, ki bo zanje idealen,« pove Mravljak.

Uspešni nastopi na mednarodnih turnirjih

Mladinska ekipa pa je imela v sezoni 2018/19 priložnost, da se predstavi na dveh izjemno močnih mednarodnih turnirjih. Fantje U19 so tako sodelovali na turnirju mladinske Lige ABA v Zadru, leto mlajši košarkarji pa so zaigrali na evroligaškem turnirju v Beogradu. Zmajčki so sicer ostali brez lovorik, a, tako Mravljak, pomembna je izkušnja.

»Petrol Olimpija je edini slovenski klub, ki lahko mlajšim igralcem omogoči igranje na mednarodnih turnirjih, ki nekaj štejejo. To je lepa referenca za klub, in to mora biti vodilo, s katerimi lahko klub privabi mlade in talentirane igralce. V Zadru smo na celotnem turnirju prikazali izredno dobre igre, z malo več sreče bi se morda tudi prebili na zaključni turnir. Že dejstvo, da smo na prvi tekmi turnirja uspeli prikazati dominantno predstavo proti Ciboni, ki je kasneje tudi osvojila naslov prvaka mladinske Lige ABA, pove veliko. Na vseh tekmah, na katerih nismo slavili zmage, smo bili do zadnjih minut v igri za zmago. Turnir sam po sebi je bil za nas zelo dober in za fante dobrodošel. Na turnirjih, na katerih smo sodelovali, smo igrali najlepšo košarko v tej sezoni,« se na turnir v Zadru ozre Mravljak, o evroligaškem turnirju v Beogradu pa doda: »V Beograd smo se odpravili brez pričakovanj. Nihče od nas ni pričakoval presežkov, a turnir je bil za nas izredno dober, poželi pa smo ogromno simpatij. Usodna je bila prva tekma turnirja proti Megi Bemax. V igri za zmago smo bili do zadnjih minut, a nismo zadeli ključnih metov z razdalje, to pa je bilo naše glavno orožje na tem turnirju. Na vseh ostalih tekmah smo pokazali svoj pravi obraz, premagali Sparse in Fenerbahče, nato pa proti Olympiacosu imeli v svojih rokah met za zmago na tekmi za tretje mesto, a se nam na koncu ni izšlo. Fantje so pokazali, da se lahko kosajo tudi z najboljšimi ekipami do 18. leta v Evropi. Oba turnirja lahko ocenimo kot zelo uspešna, vsi pa si želimo, da bo imela Petrol Olimpija tudi v prihodnje priložnost, da se udeležuje takšnih turnirjev. Prav to je tisto najboljše, kar se lahko fantom zgodi v njihovih karierah.«

Dve obdobji s člansko ekipo

Konec novembra se je z odhodom Zorana Martića in prihodom Saše Nikitovića, Mravljaku ponudila priložnost, da na obračunih prvega dela Lige Nova KBM vodi nekoliko pomlajeno člansko moštvo Petrol Olimpije. Kljub dejstvu, da je bila mladinska sezona in sezona 4. SKL takrat v polnem teku, je Žiga sprejel izziv in na osmih tekmah vodil člansko moštvo ljubljanskega kluba.

»Brez Andreja Podvršnika, Boruta Fijavža in seveda Lojzeta Šiška mi vse skupaj zagotovo ne bi uspelo, saj so oni prevzeli dobršen del mojega dela. Ne želim, da se govori le o tem, da sem napravil preskok v člansko ekipo, saj so tudi ostali, ki delujejo v ekipah mlajših starostnih kategorij, morali napraviti cel klub rošad. Vedeli smo, kaj je naš cilj, zato smo skupaj to tudi dosegli,« se novembrskih dni spominja Mravljak. Prvo tekmo na klopi Petrol Olimpije kot glavni trener članskega moštva je tako Mravljak »oddelal« proti Helios Suns v legendarni Hali Tivoli. »Pred prvo tekmo sem imel prvi medsebojni stik z igralci praktično neposredno pred začetkom tekme v garderobi, enako pa se je dogajalo tudi na vseh nadaljnjih tekmah v prvem delu sezone, to pa je za trenerja izredno težko. Zagotovo je znotraj tega moštva vlada povezanost in izjemna energija. Zavedali smo se, da moramo iz dane situacije izvleči največ. Fantje so to sprejeli in glede na sestavo ekipe ter kvaliteto, ki smo jo imeli, smo igrali dobro košarko. Borili smo se, in če danes pogledam nazaj na teh osem tekem, ki sem jih vodil, lahko povem, da je šlo za zelo dobro izkušnjo. Izpolnili smo cilj, dobili tekme, ki so bile pogoj za uvrstitev v Ligo za prvaka. Enostavno so bili fantje tisti, ki so to napravili. Sam sem poskusil le dajati neke smernice s klopi, kar pa so igralci sprejeli, sprejeli pa so tudi mene, kot trenerja, kar je najbolj pomembno. Skupaj smo tvorili lepo zaokroženo celoto, napravili pa smo to, kar se je od nas pričakovalo. Zagotovo se ne bi otepal kakšne zmage ali dveh več, a v dani situaciji, je bilo to zelo težko.«

Ob koncu sezone pa je prišlo še povabilo s strani Jureta Zdovca. Mravljak je tako dobil priložnost, da se znova pridruži strokovnemu štabu članske ekipe Petrol Olimpije, prvič pod Zdovčevim vodstvom, obenem pa združi moči s starim znancem iz ljubljanske klopi, Gašperjem Potočnikom, s katerim je Mravljak že sodeloval pri Olimpiji, najprej v ekipah mlajših starostnih kategorij, nato pa še na klopi članske ekipe, ko je ta še igrala v EuroCupu.

»Z Juretom sem se začel pogovarjati približno 14 dni pred zaključkom sezone za mladince. Ve se, da moraš biti, ko si enkrat v štabu Jureta Zdovca, v celoti posvečen le temu delu. Po drugi strani pa je to, da ti Zdovc ponudi mesto v članski ekipi, nemogoče zavrniti. V tistem trenutku sem to sprejel, a Juretu hkrati povedal, da želim zaključiti sezono z mladinsko ekipo. Jure je to sprejel. Na članskih treningih sem tako od začetka pomagal, nisem pa bil v celoti vključen v delovanje članske ekipe. Večino dela izven terena je tako prevzel Potočnik, sam pa sem pomagal, kolikor sem lahko. Ko je bilo mladinske sezone enkrat konec, sem se maksimalno posvetil le članski ekipi,« se aprila spominja Mravljak. »Cilja, ki smo si ga vsi tiho želeli, torej naslova državnega prvaka, nam ni uspelo doseči, toda štab in igralci smo dihali kot eno. Oblikovali smo pravo ekipo s pravo energijo. Od trenutka, ko je Jure prevzel moštvo, pa do konca sezone, je bil napredek pri vseh fantih, ki so se borili na vsaki tekmi, več kot viden. Enostavno se nas je držala smola skozi celotno končnico. Marsikatera tekma v finalu bi se lahko odvila drugače, v četrtfinalu smo ostali tudi brez kapetana Jana Špana, potem nas je zapustil Luka Šamanić. Na tretji tekmi v Kopru smo se borili do zadnjih atomov moči, v prvi četrtini zaradi poškodbe gležnja ostali brez Erjona Kastratija, s tem pa ostali le pri ene igralcu, ki je bil sposoben odigrati kvalitetne minute na položaju organizatorja igre. To je tudi prevesilo tehtnico na stran Sixt Primorske. Razočaranje seveda je prisotno, a ko pogledamo nazaj in vidimo, da so igralci in člani štaba dali vse od sebe, si nimamo česa očitati. Ponosni smo na doseženo, zato smo z dvignjenimi glavami zapustili Areno Bonifika. Ko se zjutraj zbudiš, je prisoten grenek priokus, da si izgubil državno prvenstvo, toda fantje si zaslužijo vse pohvale za to, kar so napravili v tem kratkem času.«

Kljub vsem svetlim in nekoliko manj svetlim trenutkom v tekmovalni sezoni 2018/19, pa Mravljak ohranja trezno glavo in poudari širšo sliko ekip mlajših starostnih kategorij.

»Glavna naloga je razvoj igralcev. Medalja, ne glede na to, kakšnega leska je, nima pomena, če igralci v prihodnosti ne bodo igrali košarke na najvišjem nivoju. V tistem določenem trenutku seveda nastopi zadovoljstvo, nagrada za dobro delo skozi sezono, a na koncu šteje le to, kdo od teh fantov bo igral vrhunsko košarko,« Mravljak povzame svoje misli, ki pa že švigajo proti poletju in zasluženemu odmoru: »Za mano je sezona, v kateri sem osebno preživel marsikaj. V največji noriji, ko sem krožil med člansko in mladinsko ekipo, se nama je s partnerko rodila hčerka. Prav družina je ta, ki je s teboj v dobrih in slabih trenutkih. Zato se moram svoji partnerki zahvaliti za vso razumevanje in podporo v zadnjih osmih letih, odkar sem se začel ukvarjati s trenerstvom. V zadnjih štirih mesecih, ko sem bil vpet zgolj in samo v košarko, je na svoja pleča prevzela gromozansko breme. Cele dneve je sama preživljala s hčerko. Ne znam opisati, kako hvaležen sem za to. Pred nami je poletje. Uvodne tedne bom še preživel v dvorani, saj je to odlično obdobje, da fantje napravijo korak naprej v svoji karieri. Poleti pa bom dal prednost družini. Po takšni sezoni enostavno potrebujem počitek, tako iz fizičnega, kot psihološkega vidika. Praktično cel julij bomo z družino na morju, in skušali skupaj nadoknaditi čas, ki sem ga preživel oddaljen od njiju.«